Energetske negotovosti ni mogoče odpraviti, mogoče pa jo je obvladovati z boljšimi podatki, pravočasnimi odločitvami in jasno razdeljenimi odgovornostmi. To je bil eden izmed  ključnih poudarkov tretjega Petrol Energy Future Summita, na katerem so udeleženci razpravljali o dejavnikih prihodnje konkurenčnosti podjetij in širšega gospodarskega razvoja. Konkurenčnost namreč ni več odvisna le od cene energije. Vse pomembnejši postajajo dostop do omrežja, razpoložljiva priključna moč, predvidljiv regulativni okvir, kakovost podatkov ter sposobnost podjetij, da nabavo, porabo, lastno proizvodnjo, prožnost in naložbe povežejo v enoten sistem odločanja.  

 Petrolov Energy Future Summit 3.0 je 1. oktobra 2026 združil več kot 100 predstavnikov države, energetike, gospodarstva, industrije, lokalnih skupnosti in akademske sfere. Med govorci so bili tudi dr. Tomaž Žagar, državni sekretar za energetiko, mag. Aleksander Mervar, direktor družbe ELES, Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, mag. Gregor Macedoni, župan Mestne občine Novo mesto, Tobias Federico, glavni analitik družbe Montel, Marko Ninčević, član uprave skupine Petrol, ter predstavniki energetsko intenzivne industrije, akademske sfere in skupine Petrol.  

Dogodek je odprl Metod Podkrižnik, član uprave skupine Petrol, pristojen za prodajo B2B in B2G, energente ter investicije in vzdrževanje. Poudaril je, da energetike danes ni več mogoče obravnavati kot vprašanje posameznega energenta ali ene tehnologije, temveč kot sistem, ki povezuje proizvodnjo, omrežja, dobavo, hranilnike, prožnost in podatke. »V Petrolu svojo vlogo vidimo širše od dobave energije. Naša naloga je povezovati trg, tehnologije, podatke in izvedbo ter kupcu pomagati izbrati kombinacijo rešitev, ki ima jasen poslovni smisel,« je poudaril.  

Konkurenčnost se začne pri pravočasnih odločitvah  

 Predstavniki države, elektroenergetskega sistema, gospodarstva, lokalnih skupnosti in skupine Petrol so razpravljali o pogojih, ki morajo biti zagotovljeni, da energetska infrastruktura do leta 2030 ne bo omejevala razvoja podjetij in lokalnih skupnosti. Med ključnimi izzivi so predvidljivo investicijsko okolje, pravočasno načrtovanje omrežij in priključnih zmogljivosti, hitrejše umeščanje projektov ter jasna razdelitev odgovornosti med državo, upravljalci omrežij, investitorji in energetskimi partnerji.  

 Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je ob tem opozorila, da gospodarstvo potrebuje jasen in konkurenčen energetski okvir: »Potrebujemo ukrepe za stabilno elektriko. Bremeni nas, da nimamo enakih konkurenčnih pogojev kot naši konkurenti v Evropi. Prepočasni smo.«  

 Sogovorniki so poudarili, da se uspešen energetski projekt ne začne pri izbiri tehnologije, temveč pri jasnem poslovnem cilju, kakovostnih podatkih in pravočasnem načrtovanju. Samooskrbna skupnost Novo mesto,  vzpostavljena v partnerstvu Mestne občine Novo mesto in skupine Petrol ter ob sofinanciranju države in Evropske unije, je dokaz, kako lahko dobro sodelovanje deležnikov  in ustrezen izvedbeni model projekt uspešno pripeljeta od načrtovanja do konkretnih rezultatov. Po besedah Marka Ninčevića, člana uprave skupine Petrol,  je pri tem ključno, da podjetja in javni naročniki energijo obravnavajo celovito. »Potrebne so povezane rešitve, prilagojene dejanskemu profilu porabe, razvojnim načrtom in pripravljenosti posameznega kupca na tveganje.«   

Na evropskih trgih ostaja ključna pripravljenost na različne scenarije  

 Širši evropski pogled je predstavil Tobias Federico, glavni analitik družbe Montel. Slovenske poslovne in sistemske odločitve je umestil v kontekst evropskih energetskih trgov ter izpostavil pomen diverzifikacije virov, spremljanja tržnih signalov in pravočasnega odzivanja na spremembe. Federico je udeležence opozoril tudi, da podjetja v času negotovosti ne smejo sprejemati odločitev na podlagi pričakovanj ali upanja, temveč na podlagi vnaprej določene strategije.  

Njegovo osrednje sporočilo je bilo, da v energetiki niso najuspešnejši tisti, ki pravilno napovedo prihodnost, temveč tisti, ki so pripravljeni na različne možne scenarije. 

Kako veliki odjemalci obvladujejo tveganja in ustvarjajo dodano vrednost  

 Izkušnje energetsko intenzivnih industrijskih podjetij so pokazale, da najnižja trenutna cena energije ni nujno najboljša poslovna odločitev. V ospredje prihajajo predvidljivost stroškov, aktivno upravljanje tveganj in sposobnost podjetij, da nabavo energije povežejo z lastno proizvodnjo, prožnostjo odjema, hranilniki in drugimi energetskimi viri. Takšne odločitve lahko zmanjšajo izpostavljenost cenovnim nihanjem na trgu in ustvarijo dodatno poslovno vrednost oziroma nove vire prihodkov, vendar morajo temeljiti na realnih podatkih in celoviti presoji tveganj.  

Simon Kragelj, vodja upravljanja z energijo in toplogrednimi plini v družbi Alpacem, je poudaril pomen energetske učinkovitosti pri obvladovanju stroškov in tveganj: »Vsaka kilovatna ura, ki je ne porabiš po nepotrebnem, prinese največji prihranek.« Ob tem so sogovorniki iz industrije izpostavili tudi pomen dolgoročnega sodelovanja z energetskimi partnerji. Kot je poudaril Robert Mustač, generalni direktor družb Messer Slovenija in Messer Hrvaška, podjetja pri energetski transformaciji potrebujejo zanesljive partnerje in strokovno podporo pri sprejemanju ključnih odločitev.  

Celovita rešitev ni zbir tehnologij  

V nadaljevanju konference so sogovorniki predstavili, kako lahko podjetja energijo iz operativnega stroška spremenijo v poslovno prednost. Izpostavili so pomen podatkovno podprtega upravljanja energije, energetske učinkovitosti, lokalne proizvodnje energije, prožnosti odjema in celovitih energetskih rešitev.  

Dr. Tomi Medved s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je poudaril, da so kakovostni podatki temelj vsake dobre energetske odločitve: »Če hočeš nekaj izboljšati, tudi moraš vedeti, kje si.« Patrick Vesel, direktor sektorja za trajnostni razvoj v družbi BTC, pa je opozoril, da morajo podjetja energetske odločitve sprejemati dolgoročno in v povezavi s širšimi razvojnimi cilji. Ob tem je poudaril, da bo neukrepanje pri trajnostnem prehodu dolgoročno dražje od pravočasnih vlaganj: »Dlje kot se bomo na tem vlaku peljali v napačno smer, dražja bo povratna karta.«  

Celovita energetska rešitev ni niz posameznih tehnologij, temveč sistem upravljanja, ki povezuje nabavo, porabo, lastno proizvodnjo, prožnost in naložbe. Vloga energetskega partnerja je povezati trg, podatke, tehnologije, financiranje in izvedbo  v rešitev z jasno opredeljenimi odgovornostmi in cilji.  

Odločitve za konkurenčnejšo prihodnost  

 Eden ključnih zaključkov srečanja je bil, da energija postaja sestavni del poslovne strategije. Kot je poudaril direktor družbe ELES Aleksander Mervar, se dobre energetske odločitve začnejo z razumevanjem lastnega stanja: »A sploh že imaš krvno sliko, kako v občini oziroma podjetju deluje energetika?«  Podjetja bodo morala nabavo, porabo, lastno proizvodnjo, prožnost in naložbe obravnavati kot povezan sistem, investicije pa graditi na jasnih poslovnih ciljih, podatkih in preverjenih scenarijih. Najuspešnejša ne bodo vselej podjetja, ki bodo najbolje napovedala prihodnjo ceno energije. Prednost bodo imela tista, ki bodo pripravljena na različne scenarije, bodo znala pravočasno ukrepati in energijo upravljati kot sestavni del svojega poslovnega sistema. S tem bodo krepila svojo investicijsko sposobnost, razvojni potencial in dolgoročno konkurenčnost.